Med vojnimi pohodi Tatarov in Turkov v 15. stoletju je ajda našla pot v Srednjo Evropo. Zaradi svoje naravne obstojnosti, nezahtevnosti in neobčutljivosti je hitro dobila prostor na naših poljih. Ajda botanično ne spada med žita, ampak med dresnovke, in je, ne boste verjeli, sorodnica rabarbare.

Kako pa se uveljavlja v kuhinji? Malce zapostavljena je. A po krivem. Ajdove žgance je lahko skuhati. Saj veste, v visokem loncu zavremo liter vode, solimo, stresemo vanjo okoli pol kilograma moke, v sredini kupčka naredimo luknjo in zmanjšamo ogenj tako, da počasi vre. Kuhamo jih 20 minut, odlijemo skoraj vso tekočino v skodelico in žgance pomešamo z vilicami za nabadanje pečenke. Postopoma dodajamo odlito tekočino do te mere, da nastanejo žganci želene velikosti. Zabelimo jih z ocvirki ali maslom. Nekateri žgance posujejo s prepraženim sezamom, drugi s skuto, vsaka družina ima svoj okus in želje.

Kaj pa ajdova kaša? Ta je pripravna za kuho zato, ker je ni treba namakati....