Minuli teden smo se na ljubljanskih Žalah verniki in duhovniki v lepem številu poslovili od pokojnega župnika Alojzija Lamovška. O njem za življenja niso pisali časopisi, ki iščejo senzacionalnosti, škandale, opravljanja in obrekovanja. Tudi zdaj ne bodo. Zanje je pač premalo zanimiv. Verniki in duhovniki, ki so se udeležili pogrebnega slovesa, pa so mislili drugače. Predano je živel svoje duhovništvo. Zanj lahko uporabimo besede, s katerimi se je Benedikt XVI. predstavil po izvolitvi, »ponižen delavec v Gospodovem vinogradu«. Ob poslušanju poslovilnih nagovorov in zahval smo slišali marsikaj zanimivega. Izhaja namreč iz tiste duhovniške generacije, ki je dala našemu narodu kardinala Rodeta in nadškofa Krambergerja. Bogoslovce je takrat še močno nadzirala komunistična oblast in tudi sam je občutil njen pritisk. Kot mlad duhovnik je bil vnet za pokoncilsko prenovo, kot organist je vneto širil kakovostno petje, zavzet v dušnem pastirstvu je pospeševal ljudske pobožnosti in temeljite p...