Oglejmo si še nekatere prvine, ki nam lahko pomagajo pri celostnem razločevanju naše poklicanosti, ko smo že vzpostavili osebni odnos do troedinega Boga in odkrili njegovo zastonjsko ljubezen do nas:

1. Poslušanje glasov.
Pomembno je, da prisluhnemo najrazličnejšim »glasovom«, ki nas kličejo: osebni darovi, značaj, kultura, družbene potrebe, intelektualno delo, prijateljstva, človek, ki smo ga srečali in je naredil na nas močan vtis, potrebe Cerkve (župnije, škofije, vesoljne Cerkve), evangelij, okoliščine, v katerih smo se znašli, itd. Ne iščimo samo posebnih znamenj in izkustev. Bog nam pogosto govori prek čisto običajnih glasov. Ko jih vse povežemo, začnemo počasi odkrivati neko skladnost med njimi, rdečo nit, smiselno povezanost. Postopoma se nam pokaže pot, na katero nas Bog usmerja.



<...>