Biti odrešen. Odrešiti nekoga. Sliši se tako veliko, nedosegljivo, pa je lahko čisto nekaj drobnega, pozornega. Včasih me prime, še sama ne vem kaj, in bi šla tudi gore prestavljat, če bi bilo potem dragim ljudem kaj laže, če bi jim s tem zmanjšala trpljenje in napravila življenje lepše.

Se tudi tebi kdaj dogaja kaj podobnega? Hja, blizu si mi, ti, ki se ti je že tu in tam utrnila podobna misel, in ti, ki si misliš, da se mi plete po glavi nekaj tako čudnega, kot bi naravnost z lune priletela, si mi prav tako blizu. Zato želim, da prebereš do zadnje vrstice …

Odrešena sem, ker lahko vsak trenutek začnem znova. Ker lahko izbiram sleherno pot. Ker se ne morem vrniti nazaj, ampak ker se lahko zdaj odločim drugače, ker se lahko zdaj ravnam svobodnejše. Odrešenje v vsakem pomenu prinaša odgovornost. Da gledaš z drugačnimi očmi, da skrbiš, da je tvoj pogled jasen, čist, pristen. Odgovornost pa je breme, ki od nas nekaj nevidno...