Loka v času pasijona
Loka v času pasijona
Življenje na Škofjeloškem pred tristo leti.
V četrtek, 6. aprila, so v Galeriji Loškega muzeja na škofjeloškem gradu odprli razstavo Škofja Loka – čas pasijona.
Razstavo so pripravili ob pomembnih obletnicah, saj letos mineva 400 let od prihoda kapucinskih redovnikov na Slovensko in 300 let od njihove naselitve v Škofji Loki. V strnjeni, a slikoviti obliki so želeli predstaviti Škofjo Loko v času, ki ga je zaznamoval prihod kapucinov, in to z zgodovinskega, upravnega, gospodarskega, etnološkega, izobraževalnega, umetnostnega in kulturnega vidika.
Geografsko gledano je loško gospostvo, eno najpomembnejših zemljiških gospostev na Slovenskem, obsegalo Loko, Selško in Poljansko dolino ter Sorško polje, območje s približno 500 km2. Ozemlje je leta 973 nemški cesar Oton II. podaril bavarski škofiji iz Freisinga. Pod utrjenim gradom v Loki, kjer je bil sedež uprave loškega gospostva, se je razvilo srednjeveško mesto. Najprej je bil zgrajen gornji Mestni trg (Plac), nato še Spodnji trg (Lontrk). Mesto je...
Razstavo so pripravili ob pomembnih obletnicah, saj letos mineva 400 let od prihoda kapucinskih redovnikov na Slovensko in 300 let od njihove naselitve v Škofji Loki. V strnjeni, a slikoviti obliki so želeli predstaviti Škofjo Loko v času, ki ga je zaznamoval prihod kapucinov, in to z zgodovinskega, upravnega, gospodarskega, etnološkega, izobraževalnega, umetnostnega in kulturnega vidika.
Geografsko gledano je loško gospostvo, eno najpomembnejših zemljiških gospostev na Slovenskem, obsegalo Loko, Selško in Poljansko dolino ter Sorško polje, območje s približno 500 km2. Ozemlje je leta 973 nemški cesar Oton II. podaril bavarski škofiji iz Freisinga. Pod utrjenim gradom v Loki, kjer je bil sedež uprave loškega gospostva, se je razvilo srednjeveško mesto. Najprej je bil zgrajen gornji Mestni trg (Plac), nato še Spodnji trg (Lontrk). Mesto je...