V svojem duhovniškem poslanstvu sem srečal že marsikaterega fanta ali pa dekle z vprašanjem: »Kako naj vem, kakšna je moja poklicanost, kam me Gospod kliče?« Toda le redki so prišli do odgovora. Zakaj? V mnogih sem odkril strah, da bi Gospod želel od njih tisto, kar se jim zdi, da ni v skladu s tem, kar oni želijo. Nekako skoraj ne morejo verjeti, da je Gospodova želja skladna s tem, kar oni sami resnično želijo, zato si niti ne upajo iti povsem odkrito predenj. In če sem kdaj komu rekel, ki je čutil v sebi posebni duhovni poklic, da mu bo Gospod morda rekel, da ga kliče v zakonsko življenje, si vseeno ni upal odkrito stopiti predenj. Raje je ostal v negotovosti in pri svojem, kot pa da bi nekako le prišel na jasno glede svoje poklicanosti. Toda, se sprašujem, ali bo takšen fant ali dekle sploh kdaj, tudi pozneje, upal stopiti pred Gospoda povsem odprto, brez strahu, da bo slišal kaj takšnega, česar ne želi slišati?