»Jaz sem dobri prastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce« (Jn 10, 11).

Evangelist Janez rad piše v podobah. Kot najljubši Jezusov učenec je od svojega Učitelja privzel tudi slog pripovedovanja. Globok je in pronicljiv, neposreden, širok, skrivnosten in nedoumljiv. V 10. poglavju svojega evangelija spregovori o Jezusu kot o dobrem pastirju. Ta podoba je bila zelo priljubljena že kristjanom v katakombah. Tudi danes ohranja svoj čar, čeprav živimo že v čisto drugačnih življenjskih razmerah, kot nam jih posreduje pripoved o dobrem pastirju.

Janezov Jezus kot dobri pastir ni nekakšna idilična, zasanjana oseba, kakršno pogosto vidimo v ljudskih upodobitvah.

V Janezovi pripovedi zaživi kot odločna in suverena oseba, ki sebe imenuje »vrata« k ovcam. Vrata predstavljajo vstop k samemu sebi, v svojo notranjost. Po Jezusu kristjan vstopa v svoje notranje svetišče, k skrivnosti svojega bivanja. Dobri pastir je pripravljen dati življenje za s...