Jezusa, tesarjevega sina, so v Nazaretu poznali so ga kot dobrega dečka, ki je spoštoval in ljubil svoje starše in nikomur ni nikoli rekel žal besede. A zaradi tega niso zmogli v njem videti kaj več kot običajnega človeka in se vprašati, ali je v Jezusu še kaj več kot le dobra vzgoja in prijaznost.

In tako so Nazarečani zamudili zlato priložnost. Lahko si predstavljamo, da je Jezus tem ljudem – starim prijateljem in sosedom in morda celo nekaterim članom svoje razširjene družine – hotel dati poseben blagoslov. Kako žalosten je moral biti, ko so ga zavrnili.

Tudi mi zlahka pademo v takšno past. Verjetno smo odraščali v vernem domu, ob nedeljah hodili maši in vsak večer molili. Morda smo se navadili na Jezusovo bližino, jo jemljemo za samoumevno in smo neopazno pozabili na njegovo vsemogočnost in božanskost. Mogoče je za nas postal dober človek, celo prijatelj. Vendar je tudi Božji Sin, obljubljeni Mesija ter Gospod zemlje in nebes. Res je...