Ste vedeli, da so enoletne vzpenjavke cenile že naše babice in prababice?

Zanje jih je navduševal Gustav Pirc, ki je daljnega leta 1888 napisal prvo knjigo o vrtnarstvu. »Po primernih krajih, t. j. ob vrtnih lopah, ob vratih, ob zidu sadimo rastline, ki se vzpenjajo in ovijajo. Te sadimo za senco ali pa zaradi olepšave. Olepšavne vzpenjave rastline naj se ne odlikujejo samo po listju, ampak tudi po svojem cvetji.«



Tudi Janez Koprivnik je vzpenjavkam v knjigi Domači vrtnar, ki je izšla leta 1903, namenil celo poglavje: »Med enoletnimi cvetlicami je nekaj prav lepih, ki se ovijajo in kvišku plezajo. Rabijo nam v krašenje ograj in vrtnih hladnic, z njimi pokrivamo tudi plote in stene. Najnavadnejše so: dišeči grahor, vrtni slak, velika kapucinka, vilec ali kobeja in japonski hmelj.«

Kaj pa danes, katere vzpenjavke nas navdušujejo in razveseljujejo?

Ponudba enoletnih vzpenjavk je zelo bogata...