Pred dvajsetimi leti je četrti reaktor jedrske elektrarne v Černobilu na severu Ukrajine razdejala silovita eksplozija. Nesreča, kakršne v zgodovini še ni bilo, je z domov pregnala na desettisoče prebivalcev okoliških naselij in prestrašila na milijone ljudi po vsem svetu. Radioaktivni oblak, ki ga je veter zanesel nad Evropo, je pokazal, da ob vojnah, naravnih nesrečah in okoljskih katastrofah državne meje ne pomenijo nič.

Jedrska elektrarna v Černobilu je imela leta 1986 štiri enake jedrske reaktorje z močjo 1000 MW (jedrska elektrarna v Krškem ima denimo moč 632 MW), ki so jih začeli graditi leta 1971. Prvi je začel delovati sedem let pozneje, zadnji pa decembra 1983. Reaktorji z oznako RBMK – teh je na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze še nekaj, vendar so jih po černobilski nesreči bistveno izboljšali – imajo veliko grafitno sredico z več kot tisoč navpičnimi kanali, v katerih so gorivni elementi. Za hlajenje se upor...