Zdi se, da nekateri ljudje mislijo, da se jim ne more zgoditi nič hudega, nič nepredvidenega. Če pa se jim potem kaj zgodi, da na primer zbolijo, doživijo nesrečo ali kaj podobnega, so ogorčeni. Kako se je moglo to zgoditi? Pa prav meni? Ne, to ni pravično, to je nemogoče! Takšnih in podobnih zgodb poznamo celo vrsto iz svojega okolja, bolj oddaljenega, pa tudi čisto blizu nas. Ponavljajo se v vseh obdobjih pri vseh vrstah ljudi. Kot da se iz izkušenj ničesar ne naučimo.

Šestinosemdesetletni gospe sem pripovedovala o svoji znanki, petdesetletnici, ki je v kuhinji stopila na stolček, da bi dosegla višjo polico v omari. Pri tem je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko in nogo. Hotela sem reči, kako moramo biti previdni pri vsem, kar delamo. Kljub vsej previdnosti se bo dogodilo še marsikaj neprijetnega, nekaj pa morda le lahko preprečimo.

Zelo zanimiv pa je bil odziv stare gospe. »Ne, meni se kaj takega res ne more zgoditi. Jaz pazim.« Prav je, da stara gospa, k...