»Velikonočni ogenj ljubezni naj v vas utrdi krstno milost,« je pri velikonočni vigiliji spodbujal duhovnik, »in predrugači vaša srca.«

Ali je še mogoče v ta naš svet, v katerem skoraj vsako minuto zabeležijo kakšen nov patent, prinesti kaj novega? Ali niso že vse melodije preigrane in drame preživete? Ali je res še mogoče kaj korenito drugačnega?

Pred kratkim mi je znanec pripovedoval, kako je njegov oče ob hudi bolezni, ki ga je doletela, začel na stvari gledati popolnoma drugače. Kar verjeti ni mogel svojim očem in ušesom. Kakor da bi se v očetu zgodil tektonski premik. Kakor da bi v trenutku prestavil skoraj vse kline vrednostne lestvice v slutnji večnih vrednot. Kakor da bi gledal z novimi očmi duha, prekaljenimi v ljubezni.

Ali je to novost, ki spreminja svet? Ali je to odsev dogajanje pred skoraj dvema tisočletjema na Golgoti v Jeruzalemu, ko je ob križu v svet nezadržno udarila novica o praznem grobu in o neverjetnih dogodkih, ki so jih doživeli Jez...