Pred letom dni se je od nas poslovil papež Janez Pavel II., potem ko je pred očmi svetovne javnosti z daritvijo svojega trpljenja dobojeval dobri boj svoje vere. Bilo je to v soboto, 2. aprila, ob 21. uri in 37 minut, ko je vesoljna Cerkev že začela praznovati vigilijo nedelje božjega usmiljenja. To nedeljo je pokojni pričevalec božjega usmiljenja s sijočim obrazom oznanil na belo nedeljo jubilejnega leta Gospodovega učlovečenja, leta 2000.

Cerkvi in človeštvu je bilo s temi okoliščinami dano še eno znamenje. Ali smo ga prepoznali, se nad njim zamislili, ga razumeli? Smo si vzeli k srcu njegovo sporočilo kot pretresljiv testament, od usmiljenega Očeta podarjen vsem, ob prvih korakih skozi somrak tretjega tisočletja, v katerega smo nedavno stopili v znamenju dobe terorizma, sovraštva in vojn, v znamenju uzakonjenega ubijanja nerojenih otrok, genske manipulacije in evtanazije, v znamenju vsesplošne pokvarjenosti in teptanja človeškega dostojanstva, v znamenju globalnih katast...