»Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi« (Jn 20, 26)

Apostol Tomaž je prišel v zgodovino kot »neverni« Tomaž. Evangelist Janez piše o njem kot o nekom, ki je hotel dokazov za Kristusovo vstajenje. Če ne vidim njegovih ran, če ne vtaknem prsta v rane od žebljev, če ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval! Toda Kristusovega vstajenja ni mogoče dokazati. Le doživeti se da.

Ne moremo reči, da Tomaž prej ni bil veren, saj se je odločil in vztrajal v hoji za Kristusom. Toda njegova vera ni bila celostna predaja in popolno zaupanje v Boga življenja. To je postala šele po osebnem srečanju z vstalim Kristusom. Ni mu bilo več potrebno videti in se dotakniti Kristusovih ran. V hipu je padel na kolena in izpovedal najlepšo izpoved vere: »Moj Gospod in moj Bog!« Njegova vera je postala osebna vera, celostna in predana.

Na isti način, v kakovostnem preskoku, se je spremenila vera apostola Pavla, ki...