»Za vedno imam svoje srce!« stoji zapisano na papirusnem svitku, ki so ga našli v grobu ob neki egipčanski mumiji in je danes razstavljen v louvrskem muzeju. Svetli, veseli, skoraj ekstatični ton molitve, ki jo tako skozi stoletja nemo izgovarja mladi mrtvec (ob smrti naj bi imel dvaindvajset let in štiri dni), morda res zveni kot zaklinjajoča želja: a kot velika, vroča, vseobsegajoča želja, v kateri je zgoščeno vse, kar človek lahko je in si želi biti.

Je ena od neštetih oblik, v katerih se izraža želja po nesmrtnosti. Veliko religij predstave o nesmrtnosti in doseganje le-te povezuje s trpljenjem: s tem ko človek »utrpi«, se pravi, doživi resničnost sveta okrog sebe (izkustvenega in zgodovinskega sveta), dozoreva in dobiva razvitejšo, popolnejšo obliko.
Prav posebno vlogo v tem procesu ima vrhunec trpljenja – propad, smrt: uničenje je zgolj navidezno, v resnici se v njem odkrije njegova globlja narava. Toda dejansko se človek nikdar povsem ne otrese negotovosti (vsa...