Leta 1506 so na rimskem griču Oppio blizu Koloseja našli skupino Laokoontovih kipov, ki jih je odkupil papež Julij II. in jih postavil v palačo Belvedere v Vatikanu, kar štejejo za začetek Vatikanskih muzejev. Zbirko umetnin, kipov, slik, knjig in drugih dragocenosti so naslednji papeži in možje iz kurije stoletja dopolnjevali, tako da danes muzeji obsegajo prek štirideset tisoč kvadratnih metrov površine. »Skrinja neizmerne dediščine«, o kateri je papež Janez Pavel II. dejal, da so »ena najpomenljivejših vrat Svetega sedeža, ki so odprta svetu«, že petsto let pričujejo, »da je umetnost dejavno sredstvo evangelizacije ter odsev Boga Stvarnika, ki je Lepota«.

Vsak dan muzeje obišče prek dvajset tisoč obiskovalcev, po podatkih vatikanskega tiskovnega urada jih je lani tako obiskalo tri milijone ljubiteljev umetnosti. Za boljšo preglednost – kar sedem kilometrov »poti« je speljanih po muzejih – in da reka obiskovalcev ne zastira pogleda na um...