Na poti v Očetovo hišo
Objava:
08. 04. 2006 / 22:00
Deli:
Čas branja:
10 minut
Nazadnje Posodobljeno:
15.07.2009 / 06:29
Na poti v Očetovo hišo
Vsako človeško trpljenje, vsaka bolečina, vsaka bolezen vsebuje obljubo zveličanja.
Leto dni po smrti Janeza Pavla II. – na vigilijo nedelje božjega usmiljenja, 2. aprila 2005 – je v zavesti kristjanov in ljudi dobre volje še vedno živ spomin na njegovo trpljenje, blaženo smrt in veličastno zemeljsko slovo na Trgu sv. Petra. O tem velikem papežu, po narodnosti Poljaku, po državljanstvu svetovljanu, po veri zvestem Kristusovem učencu, po življenjski zavezi prijatelju malih in trpečih našega veka ter zvestem pričevalcu Vstalega, govori knjiga Pustite me v Očetovo hišo. Napisali so jo štirje njegovi življenjski sopotniki: osebni tajnik Stanislaw Dziwicz, poljski duhovnik Czeslaw Drąžek, osebni zdravnik Renato Buzzonetti in rektor vatikanske bazilike Angelo Comastri. Iz knjige, ki bo kmalu izšla pri Družini tudi v slovenskem prevodu, smo izbrali odlomek o Wojtylovih zadnjih dnevih in urah, tako rekoč o sklepnem akordu zemeljskega življenja človeka, ki je svoje (in naše) živlenjsko geslo »Ne bojte se Kristusa!« prepričljivo živel do konca.
...
...
