Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ko je zazvonilo k velikonočni procesiji

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 08. 04. 2006 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:29

Ko je zazvonilo k velikonočni procesiji

Pa naj se izjemoma oglasi velikonočni aleluja iz spomina.
Pa naj se izjemoma oglasi velikonočni aleluja iz spomina.

Stari oče Janez ni bil ravno cerkven človek. To je že verjel, da je nad nami neko »Bitje« (ne vem, od kod je, za silo pismen človek, vzel to abstraktno besedo), a sicer je »po primorsko« šel v cerkev nekajkrat na leto. V hišo je prihajal koledar Mohorjeve družbe, a tudi Rdeči prapor. Toda Janez je vendar imel neki svojevrsten religiozni čut. Tako mu je bila zapoved vseh zapovedi sedma: Ne kradi. A zanj je za čudo obstajala tudi kakšna cerkvena zapoved. Spominjam se, kako nas je pretresel z neko zgodbo iz časa, ko je delal na železnici.

Bilo je na neki veliki petek, zbrala se je železničarska druščina, neki Nemec, če se prav spominjam, strojevodja, je v ateistični izzivalnosti vsiljeval omizju klobase. Janez se klobase ni dotaknil. Čez kakšno uro je videl tistega Nemca, kako je z razmesarjenim obrazom zdihoval »Mein Gott, mein Gott«– med vožnjo se je bil mož sklonil iz lokomotive, nasproti je pr...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh