Središče sveta? Prav lahko bi se strinjali z besedami, s katerimi je mesto Samarkand opisal eden največjih vojskovodij in voditeljev v zgodovini, Timurlenk, ki si je že v štirinajstem stoletju današnji Uzbekistan v srcu Srednje Azije izbral za center svojega kraljestva.

Z zahoda je prišel Aleksander Veliki, Džingiskan je vdrl z vzhoda in čezenj je tekla Svilena pot, katero je odkrival Marko Polo. Karavane trgovcev so se stoletja srečevale v velikih centrih trgovanja in kulture in vplivale na razvoj in razcvet Samarkanda, Bukhare, Khive in drugih mest, ki nam danes v misli prikličejo razkošne podobe iz Tisoč in ene noči.

Narava je pusto območje obdarila z dvema »žilama« upanja: reki Amu Darja in Sir Darja, ki izvirata na »strehi sveta« – v vzhodnih pogorjih Pamirja in Tian Shana – oživljata puščavo vse do Aralskega jezera. Grki so reki poimenovali Oksus in Jaksartes, območje med njima pa Transoksiana; Arabci so mu rekli »dežela na drugi strani reke«. Antična mesta...