Da smo odrešeni, uči Cerkev. Posebej je to učenje naglašeno v adventnem, božičnem ter postnem in velikonočnem času. Bogoslužje je polno besed, ki govore, kako nas je Jezus odrešil. Z njimi so prepleteni molitveniki, katekizmi in pridige, ponavljajo se v pesmih. Primer: »Hvali svet, Odrešenika ... čast in hvala Jezusu, našemu Zveličarju.« Marijo imenujemo Odrešenikova mati.

Ko pa opazujemo življenje, se nam samo od sebe pojavi vprašanje, kje je odrešenje uresničeno. Naši dnevi so prepleteni s slabimi dejanji, s telesnim in dušnim trpljenjem, vse pa se konča z uničenjem, ki mu pravimo smrt. Mnogi trdijo, da zato ne verujejo v Boga, ker je ustvaril in vzdržuje takšen svet.

Na vprašljivost odrešenja navaja tudi razmišljanje o zgodovini. Odkar ima človeštvo Jezusov evangelij, niso ljudje nič boljši od časov, ko odrešenja še ni bilo. Primer: samo prejšnje stoletje je zaznamovano z dvema svetovnima vojnama in s tremi -izmi, ki imajo na ves...