V Hugu se je, tudi po zaslugi vzgoje v domači družini, kmalu porodila želja, da postane duhovnik. Po temeljitem študiju bogoslovja je bil posvečen in imenovan za kanonika v mestu Valence. Že od vsega začetka je vse svoje sile usmeril v to, da bi prenovil življenje duhovnikov in vernikov, ki so v marsičem dajali slab zgled in zahajali na stranpota. Z vsem srcem se je zato zavzemal za ustanovitev kartuzijanskega samostana v Clunyju, ki naj bi začel versko prenovo vseh stanov. Leta 1080 je, čeprav se je čutil nesposobnega in nevrednega, prevzel škofijo v Grenoblu, ki jo je nato vodil kar 52 let. Našel jo je zanemarjeno in izropano, pa mu jo je z vztrajnostjo uspelo duhovno popolnoma prenoviti. Vseskozi je bil velik prijatelj kartuzijanov; svetemu Brunu in njegovim šestim tovarišem je podaril veliko posestvo v divjini, imenovano »la Chartreuse«, kjer je Bruno ustanovil Veliko kartuzijo, matični samostan reda. Osebno j...