Prevrednotiti v božje zlato
Objava:
25. 03. 2006 / 23:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
15.07.2009 / 06:30
Prevrednotiti v božje zlato
Giose` Carducci (1835–1907) je Slovencem znan vsaj po tem, da je po tem italijanskem pesniku poimenovana glavna ulica v Trstu. Za to rubriko ne pride v poštev njegova (danes dokaj izvotlena) poezija, ampak neko mesto v njej.
Giose` Carducci (1835–1907) je Slovencem znan vsaj po tem, da je po tem italijanskem pesniku poimenovana glavna ulica v Trstu. Za to rubriko ne pride v poštev njegova (danes dokaj izvotlena) poezija, ampak neko mesto v njej. Gre za verze v odi Pri izvirih Klitumna, kjer se obregne ob Kristusa. Nič čudnega pri nastopaškem avtorju Himne Satanu.
Dôbi, nad katero je po njegovem sijal sončni genij Grkov, naj bi bil napravil konec »Nazarečan s plavimi grivami«, ki da je človeku vrgel križ in rekel: »Portala e servi! – Nosi ga in služi!«
Ni treba posebne izobrazbe, da človek uvidi, koliko velja ta pesnikov očitek. V poganski antiki je smešno iskati odblesk neke rajske dobe, saj se je prav iz grške duše – iz Sofoklove – izvil najstrašnejši upor življenju: »Najbolje je ne biti rojen.« Prav toliko velja Carduccijeva trditev, da je križ, se pravi trpljenje, naložil človeku Kristus.
Dejansko se je našemu praočetu zvrnil križ na rame...
Dôbi, nad katero je po njegovem sijal sončni genij Grkov, naj bi bil napravil konec »Nazarečan s plavimi grivami«, ki da je človeku vrgel križ in rekel: »Portala e servi! – Nosi ga in služi!«
Ni treba posebne izobrazbe, da človek uvidi, koliko velja ta pesnikov očitek. V poganski antiki je smešno iskati odblesk neke rajske dobe, saj se je prav iz grške duše – iz Sofoklove – izvil najstrašnejši upor življenju: »Najbolje je ne biti rojen.« Prav toliko velja Carduccijeva trditev, da je križ, se pravi trpljenje, naložil človeku Kristus.
Dejansko se je našemu praočetu zvrnil križ na rame...
