Z nasmehom in s toplino v srcu gledam majhne in malo večje otroke, kako hitijo z rožami ali s prikupnimi darilci proti domu. Te drobne pozornosti so jih stale mnogo truda, da je nastala papirnata rožica, čestitka ali morda zajček iz kuhalnice. Spomnim se teh malih radosti in lepo mi je. Vedno sem vznemirjeno pričakovala ta presenečenja. Zdaj, ko odraščate, dragi Ahac, Rahela in Klemen, pa so tudi moje želje drugačne, bolj zahtevne in ambiciozne. Ko vas gledam kot srednješolce in študente, si zaželim: da bi vedno čutili to veselje življenja, imeli vedrino in hrepenenje po dobrem ter voljo, da se vedno znova za to trudite. Če se mi bodo te želje uresničile, bo zame vsak dan materinski dan. Praznovala bom kot mama, ki je svojo vlogo dobro speljala. Ni v moji moči, da namesto vas rešujem vaše probleme ali opravljam delo namesto vas, pa tudi nočem tega. Vsakokrat, ko skupaj sedemo k večerji ali pa gremo na pico ali v kino, vznemirjeno opazujem, ali se mi te želje uresničujejo. Z očetom s...