»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,17).

»Vse, kar obstaja, je sveto.« S temi besedami je Thomas Merton opredelil bistvo mistike. Mistik je tisti, ki prodre v skrivnost bivanja, tisti torej, ki začuti in zna izraziti, kaj je za človeka najbolj pomembno in bistveno, kaj je na dnu sveta in vesolja. Evangelist Janez, ki je prodiral v skrivnost vsega bivajočega, predvsem pa v skrivnost Besede, ki je človek postala, je v svojem tretjem poglavju evangelija to takole povedal: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

Kdor zares prodre v skrivnost človeka in Boga, postane radikalni optimist. Če to ni po svoji naravi in značaju, tudi ne po svojem razumu, mora to postati po svojem krščanskem prepričanju. Evangelist Janez je kot mistični pisec četrte...