Kostanjeviški samostan


Pred davnimi stoletji sta pod severnimi obronki Gorjancev nastala velika samostana. Leta 1234 je koroški vojvoda Bernard Spanheimski skupaj z ženo Juto pri Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan, v začetku 15. stoletja pa je po zaslugi grofa Hermana II. Celjskega le nekaj kilometrov zahodneje zrasla še postojanka kartuzijanov. Obema skupnostima menihov preizkušnje niso prizanašale, saj sta med drugim doživela tudi popolno zapuščenost, kljub temu pa sta močno zaznamovala okoliške kraje. Naj zaznamujeta tudi nas, če se bomo v postnem času sprehodili med njima!

Po obokanih hodnikih kostanjeviškega samostana, nad katerega se sklanja valovito gričevje, že dolgo ne odmevajo koraki belih menihov. Ko je cesar Jožef II. leta 1785 samostan razpustil, so odšli in se niso vrnili nikoli več. Stavbe so začele propadati. Za vogali se je kopičilo ovenelo listje, dež je bičal zap...