Kot mlad duhovnik sem imel težavo, kako otrokom predstaviti deset božjih zapovedi. K uri sem prinesel aspirin in jih vprašal: »Kaj je to?« Odgovorijo mi enoglasno: »Zdravilo! Tableta!« Sledilo je drugo vprašanje: »Zakaj ga uporabljamo?« In spet sem dobil odgovor: »Kadar smo bolni.«

V današnjem času, ko je toliko bolezni v družbi, v medsebojnih odnosih in v nas samih, se sprašujem, kje je naše zdravilo.

Bog nam ga je ponudil že s svojo zavezo, z desetimi zapovedmi, ki jih je prejel Mojzes na gori Sinaj. Ko slišimo besedo zapoved, nas običajno odvrne že sama beseda. Nekdo spet nekaj hoče od nas, nekdo nas nekam sili. Podobno je pri zdravljenju: zdravnik nas noče siliti, pa vendar nas. Če hočemo ozdraveti, je potrebno, da redno prejemamo terapijo. Če si želimo, da naša družba ozdravi, bo potrebno, da se držimo Božjih zapovedi.

V zaporu sem družbi zbranih obsojencev povedal naslednjo zgodbo:

»Neki duhovnik se je pozno zvečer vračal v župnišče. V tem...