Eden od običajev, ki ga bomo prikazali v Medvodah v nedeljo, 2. aprila, (glej Družina 10, str. 26) bo tudi blagoslovitev ognja.

Malo ljudi je, ki še vedo, kako je bil ogenj povezan z velikim tednom.

Sam se še spominjam, kako sem kot fantič v jutranjem mraku hitel od doma proti cerkvi s posušeno gobo na žici in kako sem jo potem, ko se je vnela od blagoslovljenega ognja, še hitreje nesel domov. Jaz in moji vrstniki sicer nismo nič več vedeli o tem, da bi bila domača hiša deležna kakega posebnega blagoslova, če bi prvi prišel z ognjem domov. Bali pa smo se, da bi se toliko časa obirali, da bi nam med potjo ugasnil. Toliko smo pa verjeli, da bo šlo vse narobe, če mama ne bo mogla zakuriti z blagoslovljenim ognjem. Tisti, ki so bili doma daleč od cerkve, so zato še bolj hiteli domov.

Ponekod so kurili pred cerkvijo kresove, drugod pa so ogenj raznašali mežnarji po hišah in zato dobili nekaj drobiža. Možje, ki so kadili pipo, so tisti dan čakali, da so j...