Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Stop! Kam bežiš?

Za vas piše:
Romana Skubic
Objava: 11. 03. 2006 / 23:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:29

Stop! Kam bežiš?

Edina pot, ki sebi ne laže, je pot do vstajenja. Mladost nima pri tem nič. Za vse velja enako: potrebna je resnica v lastnih čutenjih - tako v trpljenju kot v veselju.

Takole. Ravnokar sem si odvila liziko pomarančnega okusa, ki mi jo je za dobro voljo podarila prijateljica, udobno sem se namestila na mehki stol, utišala sem mobitel. Vse to zato, ker bom zdajle … razmišljala. Razmišljala bom o predpostavki, da bi morali biti mladi ljudje polni energije, dobre volje, navdušenja in svežih idej. Ne vem sicer, kako je z vami, ampak meni se take izjave zdijo nekakšne fraze, krilatice, ki jih uporabljajo tisti, ki želijo potožiti nad našo zdolgočasenostjo, pasivnostjo ali malodušnostjo. Včasih nas želi kdo ob kakšnem problemu na hitro odpraviti z nasvetom: »Daj no, vrzi se v delo, pa bo bolje! Saj si mlad, ne smeš biti tako črnogled.« Vam zveni znano? Zanima me, ali se ob takšnih nasvetih počutite bolje. Jaz se ne. Če sem iskrena, mi gredo takšne posplošitve celo na živce. Zvenijo namreč, kot da je prepovedano biti žalosten, potrt in brez energije, sploh če si mlad, kakopak. Skrbi moraš pregnati iz sebe z enim samim zamahom, prekipevati moraš od mladost...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh