Tja gre prav vsak popotnik. Ta ikona Peruja je še danes sredi nedotaknjene narave in na robu deževnega gozda. V primerjavi z izjemno visokimi gorami, Machu Picchu ni kaj posebnega, saj ne presega 2700 metrov nadmorske višine. Vendar so ga graditelji postavili na takem kraju, da prav kipi k nebu. Še danes do tja ne vodi nobena avtomobilska cesta. Edino prevozno sredstvo je vlak iz Cuzca, ki po cik-cak tračnicah premaguje hribe in doline ter se ustavi v kraju Aguas Calientes. Od tam se gre lahko peš ali z majhnimi busi, ki suvereno premagujejo ovinke do cilja. Po četrturnem pešačenju navkreber pa se nam odpre najlepši pogled na celini, klasični motiv Machu Picchuja.

Če pomislimo, da je bilo to mesto neodkrito skoraj štiristo let, si lahko predstavljamo, kako je bil presenečen in ponosen ameriški profesor Hiram Bingham, ko so mu ga domačini leta 1911 pokazali. Sam je sicer iskal drugo pozabljeno inkovsko mesto, Vilcabamba, vendar j...