»V puščavi je bil štirideset dni« (Mr 1, 12).

Od pepelnice, ki je bila letos
1. marca, do velike noči, ki jo bomo praznovali 16. aprila, je natanko 47 dni. Vedno pa govorimo o štiridesetdnevnem postnem času. Le zakaj?

Svetopisemska podlaga je prvi in najvažnejši razlog za to, da postni čas traja 40 dni. Vesoljni potop je trajal 40 dni, Mojzes je bil na gori Sinaj 40 dni, prerok Elija je na goro Horeb hodil 40 dni; 40 let je izvoljeno ljudstvo potovalo po puščavi, 40 dni je Jezus prebil v puščavi. Pri vseh navedenih dogodkih ne gre za kronološko, časovno meritev, ampak za proces preobrazbe, prehoda, priprave, pokore, notranjega očiščenja. Pričakuje se nekaj velikega in novega,
zato je treba iti vase, se očistiti in duhovno okrepiti.

V romanskih jezikih je ostala še danes v veljavi latinska korenska zasnova: »quadragesima«, ki označuje čas 40-ih dni. V germanskem svetu se je uveljavil izraz »postni čas« (Fastenzeit), Slovenci smo...