V prejšnji številki Družine (str. 2) smo objavili odlomek iz zgodovinske študije o cerkvenih središčih na Slovenskem, ki je prikazal »življenjsko pot« sedanjih treh slovenskih škofij in pretekle poskuse za ustanovitev še nekaterih, kot sta denimo celjska in novomeška. Kaj pa o ustanavljanju škofij pravi cerkveni zakonik? Na to vprašanje odgovarja dr. STANISLAV SLATINEK, docent na katedri za cerkveno pravo na ljubljanski teološki fakulteti.

Pojem škofije in vlogo škofov je najlepše določil drugi vatikanski cerkveni zbor v odloku o pastirski službi škofov v Cerkvi. V tem dokumentu beremo, da je »škofija del božjega ljudstva, ki je izročen pastirski službi škofa, s katerim sodeluje zbor duhovnikov« (Š 11,1). Zakonik cerkvenega prava pa poleg tega še pove, da je škof pastir, ki v Svetem Duhu zbira božje ljudstvo. Edini, ki pa ima pravico ustanavljati škofije in postavljati škofe, je vrhovna cerkvena oblast (kan. 373).

Vsaka škofija je javno pravna oseba