Pa so razlike med omenjeno skupino sesalcev kar velike. Že samih miši je več vrst, da o voluharicah ne bi govorili. Te živali imajo za razliko od miši manjše uhlje, ki se skoraj izgubijo v prilegli dlaki, njihov rep pa nikoli ne presega polovice dolžine telesa. Mišji uhlji so daljši in štrleči, rep pa je bistveno daljši kot pri voluharici. Gobček je pri miši šilast, pri voluharici pa se topo zaključuje. Voluharic je kot rečeno več vrst, mi pa se bomo danes spoznali z gozdno (Clethrionomys glareolus). Če živimo v bližini gozda, se bomo slej ko prej spoznali z njo. Aktivna je tudi podnevi in če bomo tihi opazovalci, jo bomo lahko zalotili, kako stika za hrano. Za svoj življenjski prostor si izbere zelo majhno površino, njena dejavnost pa je skoraj v celoti posvečena prehranjevanju. Kadarkoli bomo videli to žival, jo bomo videli pri hrani, celo na poti, ko se odpravlja na svoje raziskovalne pohode, nenehno nekaj grizlja.