Vse sodobne psihološke raziskave trdijo, da je umankanje starševstva bistveni problem sodobne družbe in nesrečnih družin. Pri tem ugotavljajo, da se starši lahko osrečujejo predvsem iz svoje naklonjenosti otrokom, ker ravno tam najdejo tudi dokončno ozdravitev lastnih ran iz mladosti. To seveda ne pomeni, da od svojih otrok ne smejo ničesar pričakovati oziroma zahtevati, ampak pomeni, da je njihova sreča predvsem v tem, da spremljajo svoje otroke.

Starši so edini odsev brezpogojne ljubezni na zemlji; samo onadva sta tisti osebi, ki otroka sprejemata že vse od začetka. Edino starša sta tisti osebi v otrokovem življenju, ki otroka vedno znova nagrajujeta z brezpogojno ljubeznijo, odpuščata in spodbujata. Pri tem pa moramo še enkrat poudariti, da ne gre toliko za otroke in njihovo osrečevanje staršev, ampak za starše in njihovo osebno osrečevanje samih sebe.

Tako se mati lahko osrečuje samo, če je zares mama, če spremlja svoje otroke, jih vedno išče v njihovih čustv...