Slikar Polde Mihelič je monografijo Včerajšnji svet (Kamnik 1999) posvetil »materi in ženi Veroniki«. O svojem slikarstvu pravi: »Slikanje je za mene praznik, je moja molitev in pritrkavanje vseh zvonov mojega srca in moje duše.« V uvodnem zapisu Prekinjena sreča opisuje svojo vrnitev v domači kraj.

»Imel sem dobrih dvaindvajset let, ko sem se poleti 1946 vrnil iz sibirskega ujetništva. Bil sem na pol bos in brez srajce (to sem med kratkim postankom v Subotici zamenjal za štiri sladolede). V kotu neveljskega pokopališča sem našel materin grob, očeta drugič poročenega in zvedel za smrt starejšega brata, ki je padel na sremski fronti. Mera mi je bila do skrajnosti polna. Počutil sem se revnega in izropanega vsega tistega, kar mi je nekoč pomenila sreča. Najbolj me je potrla materina smrt. Še danes, po toliko letih, se ne morem sprijazniti s tem. Toda njena misel, volja in želja, ki jo je izrazila v enem od zadnjih pisem, katerega sem še prejel na fronto Bog t...