Takoj, ko verovanje prepoznamo kot odnos, se nam postavi vprašanje, kdo je poleg nas v tem odnosu, s kom smo v odnosu. Apostolska vera odgovarja, da verujemo »v Boga«; nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki jo običajno izpovedujemo pri nedeljskih ali prazničnih svetih mašah, pa še posebej poudari, da verujemo »v enega Boga«.

»Konkurenca« med bogovi?
Zanimivo je spoznanje, da je pred dobrim desetletjem bilo pri nas kar malo manjvredno priznavati, da veruješ v Boga. Danes pa se skoraj osmešiš, če izjavljaš, da nič ne veruješ, saj je verovati v »nekaj« praktična nujnost, da nisi preveč zastarel. Ob tem pa je tudi res, da je spet povsem javno izpostavljeno vprašanje o enem ali več bogovih. Religiozno-verskih ponudb je toliko, da se je težko med njimi znajti, vseh skoraj ni mogoče več niti bežno poznati. Zares je tudi človekovi religiozni potrebi (kot vsem drugim) ponujen pravi »svetovni nakupovalni center« različnih religij, »duhovnosti«, tradicio...