»Odstop papeža? Pustimo, da se papež odloči po svoji vesti.«
Državni tajnik Angelo Sodano, ki v Vatikanu opravlja službo, primerljivo s službami predsednikov vlad, je s temi besedami pretekli teden spodbodel številne novinarje. V času papeževega zdravljenja v bolnišnici Gemelli so začeli razpravljati zgolj še o njegovem odstopu, in to v trenutku, ko se je zdelo, da se svetemu očetu zdravje že vrača. Ni bilo dovolj, da se je pokazal z okna bolniške sobe in podelil apostolski blagoslov. Ni bilo dovolj, da je k sebi sprejel dečka z bližnjega onkološkega oddelka in mu naročil, naj njegov blagoslov prenese še drugim bolnim otrokom. Novinarji so iskali zgolj eno: odgovor na vprašanje, ali bo papež odstopil. To je vsaj s človeškega vidika precej neetično, če pa pomislimo, da papež vodi več kot milijardo kristjanov, se zdi vsaj delno razumljivo.

Gre za možnost, ki jo omenja tudi kánonsko pravo. Vendar sámo pravo v 332. členu, drugem paragrafu, nakazuje to možnost v zelo skopih...