Zadnjo besedo ima življenje ne smrt

Ko je Metka Klevišar dr. med. pred desetimi leti na Onkološkem inštitutu v Ljubljani zadnjič slekla zdravniško haljo se je samo navidezno poslovila od neozdravljivo bolnih in umirajočih ter njihovih svojcev. Ob dnevnih srečevanjih z njimi je presegla strogo strokovno delo in postajala čedalje bolj pozorna na celovitost človeških stisk ki jih je prepoznavala ob umirajočih in žalujočih.

Spoznala je da prav izrivanje misli in pogovora o smrti ko se z njo soočimo človeške stiske samo še povečuje. Ko je začela govoriti o smrti je pravzaprav začela govoriti o življenju: »Smrt je del našega življenja in nihče se ji ne more izogniti. Da bi lepše in polnejše živeli ne smemo izrivati ničesar kar spada k življenju še prav posebno ne smrti.«

Poklicne in življenjske izkušnje je združila v novo pot. Sprva je sodelovala v skupini ki je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pripravljala ustanovitev Slovenske karitas. Kmalu je...