Utihnil je hrup pustnih norčij odložili smo maske resničnost ki smo jo za nekaj dni preoblekli v šaljive barve s katerimi smo skušali uiti včasih lepemu marsikdaj pa tudi težkemu vsakdanjiku se je vrnila.

Ali smo se s slovesom od pusta poslovili tudi od veselja? Ali vijolična barva ki bo štirideset dni krasila duhovnikova oblačila in bo prevladovala v bogoslužnem življenju pomeni barvo žalosti in napoveduje resnoben čas ko je veselje tako rekoč prepovedano?

Nekaj je res: s slovesom od pustne maske se odrečemo norčavemu zabavljaškemu veselju. Post je in vsaj za kristjane ostane čas ko se bolj kot sicer posvetimo molitvi si vzamemo čas za premišljevanje in tihoto odrinemo na globoko pustimo da se nas dotakne Jezus ki gre v svoji ljubezni do konca in daruje svoje življenje na križu. Da Bog sestopi v človeško telo in za povrh privoli da mu navadni smrtniki zadajo smrt kakršno si zaslužijo le najhujši zločinci gotovo ni šala marveč nekaj ob če...