Hudo je, če nimaš dela. Brezposelnost je gotovo eden najhujših problemov. Hudo pa je tudi, če je dela preveč. Koliko ljudi si želi, da bi malo manj delali! Pa bi bili potem zares zadovoljni? Kdo ve?

O delu bi se sploh dalo veliko govoriti. Kaj kdo razume kot delo. Tudi o tem, ali je delo tisto, ki določa kakovost življenja. Tisti, ki dela nimajo, bodo temu pritrdili. Tisti, ki ga imajo preveč, bodo mislili drugače. Pa je bistvo človeka res odvisno od dela, ki ga opravlja? Je življenje nekoga, ki ne more delati, ki je priklenjen na posteljo, res brez vrednosti? Ali pa je treba vrednotiti nekoliko drugače.

Zanimivo je tudi vrednotenje dela, kot ga doživljam pri mnogih ljudeh. Tako reče na primer oče, obrtnik, svojemu sinu, ki začenja hoditi v šolo: »Uči se, da ti ne bo treba delati, kot moram jaz.« Ne vem, kakšno predstavo o delu ima ta človek. Zanj pomeni delo verjetno samo telesno naprezanje. Ta človek si verjetno ne zna predstavljati, koliko ur dela je potrebno...