»Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti« (Mt 5,14).

Ko pogledamo na vrh gore, se nam zdi, da se ta dotika neba. Ob zgodnjih jutrih pa z njega »rajski svit rumene zore z radostjo mi duh navda« (Simon Gregorčič). Že pogani so v tem dotiku videli simbol druženja zemeljskega z Božjim in so tam gradili svetišča.

V Svetem pismu so opisani nekateri odločilni dogodki srečanja z Bogom na gori. Na primer: na gori Sinaj nam da Bog po Mojzesu deset zapovedi. Na gori Karmel po pomoru vseh duhovnikov in prerokov po edinem preživelem preroku Eliju Bog obnovi izraelsko versko občestvo. Jezusov govor na gori presune tudi nekristjane. Mahatma Ghandi pravi, da je napisan na kožo ljudstvu Indije. Na gori se Jezus spremeni, da ga trije izbrani apostoli vidijo v nadnaravnem sijaju. Na Oljski gori Jezus v molitvi gleda greh sveta in v neizmernem duhovnem trpljenju poti krvavi pot. Itd.

Prispeti na vrh gore je veličastno....