Vsa obupana sem kljub vsemu tvegala še enkrat in se mu približala. Mož pa me je samo pogledal in potem zavrnil, češ da ima pomembnejše delo. Tako sem ostala sama in brez besed kot že tolikokrat. Pa saj ne gre samo zame, gre za najino hčerko, ki je v vse večjih težavah in bi ji pogovor z očetom še kako koristil. Kako naj ga oziroma ju pripravim do tega, da se bosta začela pogovarjati?

Vašo stisko se zares da razumeti. Hudo vam je in ne veste več, kje bi iskali pomoč. Manj jasno pa je, kakšne naj bi bile »tiste strahotne težave« vaše hčerke. Pravite, da je čisto brez nadzora, da s fantom »brezglavo« hodi po svetu in se za nič več ne zanima, predvsem pa zanemarja vas in dom. Zaman ji pripovedujete, naj se zresni, naj študira, naj se ne ukvarja s stvarmi, za katere je še čas. Ko ji skušate dopovedati, da je v življenju še veliko pomembnejših stvari, kot »trenutne muhe z njenim fantom«, se čisto zapre vase in par dni sploh noče govoriti z vami. To vas seveda zelo boli in vz...