Vabilu katoliških gimnazij k »dnevom odprtih vrat« se je kot vse doslej in še bolj odzvalo veliko mladih fantov in deklet iz vse Slovenije; kar so doslej lepega slišali ali brali o teh šolah, so lahko videli, poslušali in doživeli. »Glej, zdaj si vse videla, otipala, slišala, doživela; v mnogih slikovnih publikacijah, revijah, zgibankah in grafikonih, stenčasih, v razrednem pouku, slikarskih ateljejih, glasbenih sobicah in dvoranah, kabinetih za posamezne predmete, v gimnazijski obednici, telovadnici in dijaškem domu ...« Tako in podobno je bilo slišati v sobotnem dopoldnevu, 29. januarja, na širokih hodnikih pred učilnicami, v svetlem atriju v pritličju, ob izhodih iz arhitektonsko veličastne, človeško prijazne stavbe, znane pod imenom Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Predvsem pa je vsak obiskovalec ob dnevu odprtih vrat, mlad ali odrasel, odhajal z vtisom razveseljivo domačih, odprtih, prijaznih, nasmejanih dijakinj in dijakov, sproščeni...