S Trubarjevine na Raščici, kraja velikega spomina na očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja, pelje vijugasta pot po dobrepoljski dolini. V njej se je usedlo dvanajst naselij – obdanih z vrtačami, žlebiči, kotliči, pašniki, košenicami in grmičjem – in osem podružnic; vmes gozdički in hišice, v katerih so si mestni iskalci miru in svežega zraka ustvarili pravljično deželico. Župnijska cerkev sv. Križa, sedež pražupnije (Videm, Velike Lašče, Sveti Gregor in Struge, prvi pisni vir iz leta 1260), se razgleduje naokrog.


Samo ne predaleč v preteklost – tisto bolečo in morečo –, ko je ljudi morila revščina, nalezljive bolezni, naravne nesreče, turški meč, neprizanesljivi roparji in najbolj krvavi maščevalni stroji iz naše polpretekle dobe.

A še preden se razgrne panorama življenja in dogajanja v tej pravljični dolinici, naj ubesedi svojo misel Jamnikova mati Terezija. Kaj pravite, mati, o otroštvu, mladosti in duhovništvu sina Antona, ki ga je papež Be...