Božično pismo
Božično pismo
Božično pismo mojemu mrtvemu bratu Štefanu v Toronto.
Kolikokrat si me po telefonu vprašal: »Kdaj prideš?« Obljubljal sem ti, da kmalu. Naposled sem trdno sklenil: zagotovo pridem na štefanovo, ob tvojem in očetovem godu. Nazadnje si mi rekel: »Ko prideš, če prideš, me boš našel na cinturu / božji njivi na obrobju Toronta.« Kako zelo sem se ustrašil tvoje napovedi! Kako zelo me je spreletelo po vsem telesu!
Pišem ti na dan tvoje smrti, 1. decembra 2005, potem ko mi je brat Venci sporočil: »Štefan je umrl.« Pišem ti potem, ko sem s sestro Ciliko, njenimi redovnimi sosestrami, s prijatelji in prijateljicami, v duhu povezan z najinimi brati in sestrami ter njihovimi družinami ob goreči sveči v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku odmolil rožni venec kot popotnico, da bi tvoja duša našla večni mir in pokoj pri Bogu ljubezni in lepote, v Betlehemu odrešenja. V grlu sem začutil strašanski cmok, na prsih velikansko skalo bolečine, v sredici srca kot britev ostro zarezo! Kaj takega še doslej...
Pišem ti na dan tvoje smrti, 1. decembra 2005, potem ko mi je brat Venci sporočil: »Štefan je umrl.« Pišem ti potem, ko sem s sestro Ciliko, njenimi redovnimi sosestrami, s prijatelji in prijateljicami, v duhu povezan z najinimi brati in sestrami ter njihovimi družinami ob goreči sveči v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku odmolil rožni venec kot popotnico, da bi tvoja duša našla večni mir in pokoj pri Bogu ljubezni in lepote, v Betlehemu odrešenja. V grlu sem začutil strašanski cmok, na prsih velikansko skalo bolečine, v sredici srca kot britev ostro zarezo! Kaj takega še doslej...