Tudi meni je po hudi in dolgotrajni bolezni umrla žena. Po smrti se je v nas naselila žalost in sedaj se pojavlja osamljenost ter nesmiselnost ob praznikih, ki prihajajo z vso vabljivostjo in hrepenenjem.


Praznični blišč vas nenehno opominja, da ste sami, brez razumevanja in sočutja, ki bi ga v teh dneh še kako potrebovali. Bojite se, da pričakovanega sočutja ne boste nikoli dobili. Da vam bodo odslej delili samo še veliko »dobrih nasvetov«, kako in kaj morate delati, kako se zaposliti in na kakšen način praznovati. Toliko je »pametnih« ljudi okrog vas. Tako radi bi vam pomagali, pa vas njihovi ceneni nasveti samo še bolj vznemirjajo. »Veseli december« v vas vedno bolj budi spomine na ženo.

Kako z vsem tem praznovati, kam se zateči, komu zaupati vse to gorje? Na ta vprašanja si boste morali odgovoriti, saj je od njih odvisno vaše praznovanje. Počutite se, kot da čustveno ne spadate nikamor več. Vendar ni tako. Še vedno ste del družine. Žena je umrla...