Oba sta bila zdravnika. Ona je bila katoličanka, on pa ne. Želela je, da bi mož sprejel katoliško vero, toda on se ni želel krstiti. Kmalu po poroki se jima je rodil otrok. Ne dolgo zatem so Kitajsko zajeli politični pretresi. Mož je bil s številnimi drugimi izobraženci odpeljan na prisilno delo. Ženo, ki je ves dan morala trdo delati v bolnišnici, zvečer pa se posvečala sinu, je ločitev zelo prizadela. Vrh tega so komunistične oblasti pritiskale nanjo, naj se loči od moža ter se odpove svoji veri. Če bi to storila, bi napredovala v službi in tudi drugače. Ona pa je vse te ponudbe vztrajno odbijala. Vsak večer, ko se je vrnila iz službe, sta s sinom kleče molila, naj jima Bog podeli moč, da bi vzdržala preganjanje.

Proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zvedela veselo novico, da bo njen mož skupaj z drugimi političnimi zaporniki izpuščen. Ko je prišel srečni dan, sta se s sinom odpravila na železniško postajo, da bi pričakala moža. Bila sta edina družinska čla...