Že zdavnaj sem pozabila na telefonski pogovor z gospo, ki mi je sedaj pisala. Pismo mi je ta pogovor spet priklicalo v spomin.Tako je napisala: »Pred več kot enim letom sem vas poklicala, ko je bila naša mama (moja tašča) zelo bolna in je nehala jesti. Rekli ste mi, da moramo spoštovati njeno voljo in ji nehati dajati umetno hrano z infuzijo. S soglasjem maminih sinov smo se odločili skupaj z zdravnico, da mame več ne zbadamo (roko je imela čisto modro od komolca do dlani). Naša mama je štirinajst dni zatem mirno doma umrla. Čutim, da je bila to njena volja, molim, da je bilo tako prav in se vam zahvaljujem za pomoč.«

Zgodba, kakršnih bi po Sloveniji in tudi drugod lahko srečali še in še. Star človek, ki se odloči, da noče več jesti. Kaj storiti? Svojci so zbegani. Saj ga ne morejo pustiti, da bi od lakote umrl. Potem se zgodi, da mu na silo tlačijo hrano v usta, da naredijo vse, da dobiva infuzije. Morda ga želijo poslati še v bolnišnico, ker dajanje infuzij doma največk...