Dani Smodiš, Ljutomer

V našem zrelativiziranem svetu se nam zdi edina stalnica vsakdanja skrb za »ljubi kruhek«. Skrb za gmotne dobrine nam je tako zlezla pod kožo, da je ne moremo pozabiti niti takrat, ko bi jo lahko. Kako si namreč lahko drugače razlagamo zaskrbljenost nekaterih »nedeljskih« nakupovalcev, ki nam jih televizijci tako radi pokažejo, ko jih pobarajo o predvidenem koncu nedeljskih družinskih malikovalskih nakupovalnih druženj. Sploh se ne zavedamo, da smo se namesto v gospodarje svojih dejanj in časa, kot nam je bilo obljubljeno v različnih reklamnih sporočilih, spremenili v sužnje pehanja za dobrinami, ki jih »nujno« potrebujemo, čeprav smo brez njih prav dobro shajali, dokler nam pač ni nekdo namignil, da brez tega pa ja ne gre več. Adventni čas je prav gotovo primerno obdobje za premislek o naši lestvici vrednot, kjer, tako se zdi za večino Slovencev, kraljujejo gmotne dobrine. Upam, da nam bodo kratki dnevi in dolge noči pred božičem pomagale razumeti...