Vedno, ko se srečujem z besedilom blagrov, ostrmim od čudenja, a tudi onemim od nemoči. Kako se bližati tem veličastnim besedam in kako jih na kratko približati drugim, ko pa je raziskovalec Svetega pisma (Dupont) o njih napisal kar 2400 strani dolgo študijo in s tem pokazal na neizrekljivo bogastvo besedila. Zato se tokrat ustavimo samo ob besedi »blagor«.

Kaže, da je Jezus uporabil ustaljeno literarno obliko blagrovanja. Poznamo jo že v Stari zavezi in je lepo izražena v začetku psalmov: »Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, … temveč se veseli v Gospodovi postavi« (Ps 1,1). Seveda so si v stari zavezi pod besedo blagor predstavljali predvsem bogastvo in uspeh kot božje plačilo za človekovo pravičnost. Jezus pa paradoksalno pokaže na blagor tistih, ki so žalostni ali trpijo krivico.

V grškem jeziku, v katerem so napisani evangeliji, so razlikovali izraz srečen in blažen. Izraz srečen so uporablj...