Pri nas doma jih je postavljal oče, otroci pa smo mu pomagali. To so bile papirnate jaslice. Prostor zanje je bil v »bohkovem kotu«.

K nam je prihajala na obisk teta Francka, usmiljenka. Pokazala mi je, kako se naredijo iz voska modeli za jaslične kipce, nato pa izdelajo jaslice. Tako me je navdušila, da sem poskusila tudi sama. Prve jaslice sem naredila v četrtem razredu osnovne šole. Iz mavca. Nato pa hlevček iz trdega papirja. Do konca osnovne šole sem naredila več jaslic; v glavnem za sorodnike, nekaj pa tudi za druge ljudi, ki so si jih zaželeli.

Potem sem več desetletij »mirovala«. Najprej zaradi družine, ki sva si jo ustvarila z možem Andrejem, dela na kmetiji, številnih majhnih in večjih obveznosti, ki so se zgrnile na mlado družino in niso mogle ne smele čakati. Danes mi ni žal za to, kajti družina je prva stvar, za katero mora mati poskrbeti. Posebej še, ker je bil mož kot voznik veliko zdoma. Danes mi to vrača tako, da mi pomaga, kjerkoli more in zna, k...